Rižev narastek moje none

Ko sem bila še deklica, sem se najbolj veselila noči, ko sem lahko prespala pri svoji noni. Sicer to ni pomenilo, da sem lahko dlje pokonci, sva pa imeli poseben večerni ritual. Nona mi je dovolila, da sem šla v kopalnico in smuknila v pižamo, nato pa se vrnila nazaj v kuhinjo.

Vrnila sem se vedno zaradi ene same stvari: riževega narastka. To je bila moja najljubša jed in samo nona jo je znala narediti po mojem okusu. Njen rižev narastek je bil vedno mehak, ravno prav sladek, ravno prav zapečen, in na vrhu je imel karamelizirana jabolka.
Narastka žal ni delala po receptu in še danes ne vem, kaj vse je bilo v njem, zato sama pripravim svojim otrokom precej slabšega – z njenim se niti primerjati ne more. Je pa ravno tako na mizi za posebne priložnosti oziroma ob posebnih večerih, ko imamo malo več časa. Ko lahko moji hčeri prideta v pižami nazaj v kuhinjo, ker naslednji dan ni šole in službe.