Notranja vrata

V Sloveniji, pa naj je slišati še tako čudno, ni statističnega pregleda celotne proizvodnje stavbnega pohištva, iz katerega bi bilo mogoče izračunati deleže posameznih proizvajalcev. Glede uporabe lesa v gradbeništvu je v zadnjem času največ sprememb doživelo ravno stavbno pohištvo: ena najbolj cenjenih kombinacij je les-aluminij. Gre za leseno okno, ki je na zunanji strani prevlečeno s plastjo aluminija. Pod stavbno pohištvo štejemo več …), notranja drsna vrata(več…). Oglejte si tudi stran o kuhinjah(več …) in kerrocku.

Čeprav ni podatkov iz poslovanja za leto 2005, dostopni naj bi bili aprila, ni odveč spomniti, da je sektor stavbnega pohištva – mizarstva (z montažnimi hišami vred) v Sloveniji leta 2004 rezal kruh 4238 delavcem, to je 21,5 odstotka vseh zaposlenih v primarnem delu lesne industrije. Po podatkih za leto 2004 je šlo skupaj za 144 podjetij, od tega štiri velika, šest srednjih in 134 malih. Tudi lani ni bilo dosti drugače.

Pred dvema letoma je bilo v celotnem sektorju ustvarjenega več kot 52,3 milijarde tolarjev prihodka pa tudi 52,6 milijarde tolarjev odhodkov. Čistega dobička je bilo 1,2 milijarde tolarjev, čista izguba pa je znašala 1,4 milijarde tolarjev, kar pomeni, da je panoga kot celota imela izgubo. Te je bilo 243 milijonov tolarjev, še leto pred tem pa milijardo. Če primerjamo oba rezultata, lahko rečemo, da se je poslovanje precej izboljšalo, kar dokazuje tudi povečanje dodane vrednosti za 8,6 odstotka v letu 2004 – dodana vrednost na zaposlenega je bila 16.208 tolarjev, sicer pa je treba poudariti, da ima panoga kar veliko težav.

Čeprav se s proizvodnjo stavbnega pohištva v Sloveniji ukvarja več podjetij, je v Sekcijo proizvajalcev stavbnega pohištva pri GZS včlanjenih le ducat večjih gospodarskih družb.

Z agresivnejšo prodajno politiko jim je za sedem odstotkov uspelo povečati prodajo, popravile so se plače zaposlenim, na borzi pa je zrasla tudi vrednost delnice.

Povpraševanje na evropskih trgih, kamor prodajamo notranja vrata in pohištvo iz masivnega lesa, se je močno zmanjšalo, kar je posledično prineslo padec cen, hkrati pa so se podražile ključne surovine.« Med njimi so največji censki skok občutile iverne plošče, ki so se podražile za skoraj 30 odstotkov, dražji so, kot trdi predsednik uprave, tudi laki in barve ter elektrika. »Vsemu temu je treba dodati še uvedbo cestnih taks v Nemčiji, kjer smo najbolj prisotni. Toda kljub naštetemu smo poslovali dobro in povečali prodajo za sedem odstotkov,«

Dobri pozitivni rezultati so, kot zatrdi sogovornik, »seštevek več dejavnikov. Uspelo nam je ustvariti večjo produktivnost dela, veliko bolj učinkovito smo izbirali materiale in zmanjšali stroške.«