Pred vhodom v zavoj zavzamemo srednjo držo, nekoliko pokrčimo noge in jih takoj nato iztegnemo. Amplituda iztegnitve je navadno enaka amplitudi krčenja. Iztegovanje zaključimo z aktivno ustavitvijo v kolenskih in deloma v skočnih in kolčnih sklepih. Zaključek ustavitve sovpada z oporo na eno ali obe palici. Zdaj se pritisk na smučke zmanjšuje – pri točno izvedenih gibih je zelo majhen. Ta razbremenitev je zelo kratka, vendar povsem zadostna za prehod v zavoj, to je za postavitev smuči pod določenim kotom glede na smer gibanja. Temu sledi pokrčenje v kolenskih, kolčnih in skočnih sklepih, ter zasuk trupa v drugo stran (stavni nasveti).
Smuči so zaradi boljšega ravnotežja in lažjega razbremenjevanja razklenjene. Za ta zavoj je značilno izdatno gibanje gor-dol in usklajeno vbadanje palic. Ob zaključku zavoja so smučke postavljene na zgornji rob, teža telesa je na spodnji smučki, zgornja smučka in rama na isti strani sta pomaknjeni naprej, tja je usmerjen tudi pogled. Ostrina zavoja je odvisna od nastavitve robov smuči, razmestitve teže telesa po vzdolžni osi smučke in od spremembe obremenjevanja smučke. Ko dosežemo želeno spremembo smeri, nadaljujemo s spustom oziroma novim zavojem. Za uspešno izvajanje vseh zavojev je zelo pomembna kakovostna oprema in zadostna prožnost smuči.
More Stories
Električna kolesa v letu 2026 in pomen pravilne nege
Kaj so proteini in kakšne koristi prinašajo proteinske čokoladice?
Brez telovadbe ne gre!